Danes pa se mi je povsem zares zgodilo prijetno naključje. Naj kar takoj omenim, da sem dopoldan kolovratil, se drajsal in skakal v enem izmed kanjonov pri Bohinju z nadvse prijetno skupino angležev. In prav med akcijo je padla beseda tudi o izkušnji daljnega vzhoda in pač ne morem iz svoje kože ter tako omenim Mongolijo. Jasno, kako pač tam je; da je to dežela nomadov, da je to prava stvar, polna prijetnih pogledov in občutkov… In smo tako nadaljevali z debato nekoliko kasneje, ko smo se dodobra osveženi vračali na Bled. In glej ga preseneto zares: ravno takrat prileti SMS by Muugii. „Hi, matej. I am just from Kharakorin to UB. It was realy good trip with great landscapes. I enjoy it much…“ Ne, me hecat!? Mi o Mongoliji, sporočilo pa iz Mongolije. Mega, občutki! In tukaj zgodbe sploh še ni konec. Seveda, se kasneje poslovim od Angležev in čez kakšno urco kasneje že sedim na kofetu pri Lovcu in kar tako na hitro pregledam e-sporočila (kljub nedelji in kao nedelu) ter se spogledam (no, kako se sploh lahko spogledaš sam s seboj!? Hm, preko ekrana laptopa, jasno!), ko vidim mejl od Irene, ene od sopotnic po Mongoliji „ Ker imam še vedno v spominu lepe trenutke v Mongoliji v lanskem letu, tudi letos razmišljam o potovanju…”Kakorkoli že, takšne stvari ti poženejo predvsem misli v polni tek. In kar tudi velja; da takšni občutki zares dobro denejo in so vredni vsakršnega trenutka. Tako se sploh zaveš, da je svet sicer velik, a tako zares povezan in prepleten. Preprosto, gre za pretok misli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar