V Gruziji imam kar nekaj frendov. Celoten konec okrog Kavkaza, vključno z Armenijo, Azerbajdžanom, še vedno vročim območjem Gorskega Karabaha, pa tudi kritično Abhazijo in obe Osetiji poznam precej dobro. Tam sem doživel lepe trenutke. Predvsem v Kavkazu, ki je preprosto izreden, enkraten za posebne presežke, za stik z izrednimi ljudmi. Tokrat pa namesto lepih pozdravov, dobim izzliv od prijatelja, ki živi v Tbilisiju. On živi od vodenja turistov, od turizma pač, če temu lahko tako rečemo: "Hi, Matej, here is fucking boring!. Nothing to do.". Zavito v celofan mu objasnim: Jasno, ko pa je tvoja država v ušivem vojnem stanju. In zares, pozabi na vodenje turistov naslednjih nekaj let! (precej neoptimistično, a ne?) Gruzija in celotno področje okrog Kavkaza je za nekaj leto odrezan od turističnih tokov, prihodkov od turizma. Nekaj takšnega se dogaja trenutno na Tajskem, pa tudi v Indiji, kjer se dobesedno koljejo. Tajska velja za državo, kjer za vložen denar dobiš največ. Okej, dobiš lahko marsikaj, od mladih deklet in fantkov, ki se prodajajo za fičnike debelim in mastnim Evropejcem in Američanom. He, poznam tudi slovencenlja, ki ni tako zelo hudo zavaljen, je dokaj mlad, nekaj preko trideset, tudi podjeten, sicer še vedno živi z mamo in očijem, pa vseeno hodi redno tja dol na seks turizem. No, tega sedaj vsaj nekaj časa ne bo počel, ali pa bo to počel še bolj poceni zavoljo dodatnega rizika, ki ga bo sprejel. V Indijo pa mu trenutno nikar ne svetujem zait.
Želim predvsem povedati, da nobeno sranje v državi ni dobro za pretok ljudi in denarja. Vsaka slaba informacija je domina efekt, ki je danes v hipu na naslovnica dnevnikov in v prajmtajmu na TV-ju. Samo pomislite, koliko let je potrebovala Hrvaška za zaupanje turistov in koliko milijonov evrov so morali vložiti za mednarodno kampanijo v medijih. Koliko je to že denarja?! Turizem je živa stvar, ki se lahko podre v trenutku. Kako že; turizem smo ljudje.
