Od prvega kompjuterja dalje sem ubodel še cirka deset apple računalnikov, dva i-poda (prvega, 10Gbyte že 2003) in precej raznovrstnih dodatkov, nekaj programske opreme in še kaj (zdej pa čakam še na iPhone). Vseskozi sem imel občutek, da imam res posebne mašince, za posebne občutke, da sem zaradi tega tudi nekaj drugačen (apple je itak naj igrača designerjev, kreativcev, archijev (kao tudi) in podobnih) in da sem zares zvest neki ideju o globalni ”komuni” uporabnikov, ki mi je blizu (pravzaprav me zasvaja in obenem osvobaja). Ne, to ni kretenizem, kot bi morda marsikdo dejal, to je moderno potrošništvo, urok družbe katere del smo (doživljam in opazujem tudi povsem drugo skrajnost, kjer ni računalnikov, potrošništva in ljudje preživijo in živijo brez modernih igrač in tudi sam sem brez problemov enak njim). Jasno, v tem lajfu, v v našem okolju pač, pa je pomembno, da si moderen, da te tehnika, ki ti je v pomoč tudi osrečuje, ti da novega zaleta; da z veseljem poklopiš pokrov titanijum laptop-a in si rečeš, hej, miško, jutri pa nadaljujeva…V zadnjih dveh, morda celo treh letih pa se je pričelo dogajati to, da je apple postal igrača široke potrošnje (množica je tu!!!). Na slednje me je še posebej na Orko opozorila Ana Če aka Brasil girl, ki mi je navrgla v bran, ko sem pač zagovarjal jabčka, češ, poglej, kaj se dogaja s temle iPodom?! A si še sploh kaj svojega, posebnega… če pa ga ima zares vsak?! No, potem pa zadnjič na Jonasovem blogu, ko se kao odpre debata about iPhone, preberem tudi tole; “Shit je samo to, da je Apple že v vsaki nagradni igri, čakam samo kdaj bo kot nagrada pri wc papirju. Če ni macbook, je pa ipod in kmalu bo tudi iphone, tako da ti apple gadget-i postajajo prava cheap shit roba. Kdaj ste nazadnje videli koga s Črnimi slušalkami v ušesih? Prava redkost. Tudi apple ni več to kar je bil.” Mater, res je! Stivi, kaj nam delaš, porkamotorka!, pa tako smo te cenili, ker si šel po svoji poti in nisi šmirgal raznih Gatesov in podobnih štoserjev.
Hm, da ne omenjam slovenskih prodajalcih tehle jabčkov in njih serviserjev, ki so zares vsi po vrsti eni preverzni domišljavci. Jasno, brez odnosa do strank, brez prave zgodbe, brez informacij, brez dobrodušnosti, brez strokovnosti, brez občutka za brand kot je Apple (upam, da ne delam komu krivice). Ampak, tako je, nimajo pojma, kaj so/smo apple potrošniki, tudi zelo zeres zvesti uporabniki. Ja, fantje, treba se bo naučit, treba bo štekat. Tko, kot se bo Stivi moral odločit kaj in komu bo še prodajal te kultne mašine. Jasno, Apple stavrce bom še vedno kupoval v tujini, Stivi pa mi bo drago računal.
Ojaja, še tole, da zaključim z eno VELIKO pohvalo, da nebo zgledalo vse tako klavrno (saj takointako ni): Pohvala gre predvsem glavnemu dizajnerju apple mašinc, Jonathanu Ivu. Jasno, kapo dol za uporabniške ideje, res orka dobre oblike in za ugodno prijazen dotik.
