nedelja, 23. september 2007

Sain bai-na-uu in 300 km na konju

Si predstavlajte razdaljo med Ljubljano in Benetkami? Nič posebnega, eno samo drvenje po avtocesti in v dobrih treh urah si že pravzaprav na cilju; kaj kmalu tudi na kapučinu ob kanalu. Če pa taksno razdaljo prejahaš na konju (zares na sedlu) in to po najlepših predelih osrednje Azije, potem pa je to malce drugače. Predvsem čisti presežek doživetja, noro dober filing, pure stvarca, ena sama brezmejnost, druženje z nomadi, futr za možgane…

Prav, pa karkoli že; na severu Mongolije sva drvela s “princesko”, ki je izvrsten, fenomenalno vzdržljiv in vodljivo-ubogljiv konj. Bila sva kot najbolj usklajen par; Hm, dišalo je že kar malo po dreamteam-u. V enem od bolj napornih dnevov, sva, recimo, opravila z razdaljo od Bleda do Ljubljane. Preko travnate stepe, v izobilju rek, kristalnih jezerc, disecih macesnov in smrek sibirske Tajge, skratka vsega lepega ter s spremstvom sonca in modrega neba. Pa to niti ni tako pomembno, konji, ki so služili že velikemu Ginghis Khanu pri stvaritvi največjega svetovnega imperija (hej, vse do Madžarske, čisto blizu nas) so takointako enih najbolj vztrajnih, človeku prijaznih, ubogljivih…

Če bi se moral odločiti, kaj mi je zares noro počutje v Mongoliji, potem so to nedvomno trenutki, ki ti jih pričarajo nomadi z gostoljubnostjo v kombinaciji s čudovitim okoljem, načinom življenja, ki te dobesedno polni na vsakem koraku. Tam ni pomembno nič drugega, kot preživeti dan in prav ta občutek me še posebej osvobaja (enkrat bom zagotovo poletel). Tokrat sem z ekipo šel v Mongoliji (moj šesti obisk) še dlje, vse do družin Tsatan (12), ki živijo globoko v gozdovih Tajge v popolnem sožitju narave, v tipijih, z udomačenimi severnimi jeleni, šamanstvom in izredno človeško energijo, kljub nič kaj lahkim življenskim okoljem.

* Pri osvobajanju iz oklepa vsakdana naših navad in v iskanju futra za razmišljanje so sodelovali: Marjana, Maja, Helena, Muugii, Matjaž, Janez, Rik, Nabraha in vsi ostali mongolski nomadi ter družina Tsatan, ki so nam bili v veliko pomoč in odlični učitelji o preprostosti življenja. Prav vsem velika hvala na nepozabnem druženju.