Vse se začne pri knjigi

S knjigami je pač tako, da povedo več kot vse ostalo okrog nas (okej, dober pogovor je prav tako prava stvar). Če tega ne povedo, potem je bresmisla, da knjige sploh beremo. Knjiga pač pove več kot TV, pa tudi sliši se bolje kot izbrane melodije po radiju. Frendov, ki radi berejo je vedno manj, tistih, ki požirajo TV pa vedno več. Precej več! Branje bukve je za marsikoga, hm, kar za precejšnjo večino odvečna stvar. Branje rumencev pa tako simpl, da se mi zdi, da jih berejo kar vsi naokrog (pa nimam prav nič proti). Pa to je nekako odraz fastfood življenja. Tudi mene je pred časom izvrglo in sem se moral zares potruditi, da sem začel znova. Brat, jasno! Prav fajn filing je, ker zdaj spet berem (okej, bral sem, celo čisto preveč, strokovno literaturo).

Mimogrede, nekam mi diši, da bi se lotil moje nove bukvice. Bom zares razmislil. Tokrat brez Igorja*, ker je njegovo dojemanje sveta čisto preveč filozofsko. Ampak, kapo dol za Zlati sneg na veji - za vedno ena boljših bukvic. Aha, ideja za bukvico je padla že precej nazaj, potem še posebej dozorevala lansko jesen, ko sem se potepal po Mongoliji in Sibiriji, zdaj pa še kar zori. Samo, da mi ne zgnije, mater.

* Igor Škamperle