nedelja, 25. november 2007

Motivacija za vsakogar

Nekaj dni nazaj sva s sodelavko Ano opravila strateško (hm, tole pa je zares izraz vseh izrazov) precej pomemben sestanek z avstralsko-slovenskim poslovnežem in do pred-dogovora smo prišli v sila kratkem času glede na pomembnost poslovne ideje. Stvar je bila preprosta, vsi smo bili osredotočeni, željni rešitve, dogovora ali povedano drugače, naša motivacija za dogovor je bila na visokem nivoju in usmerjena k cilju.

Takoj za tem sem odletel na predavanje Vaše misli postanejo vaša usoda motivatorja Smiljana Morija, češ, da vidim, kaj pravzaprav podaja ali še bolje na kakšen način to počne „Mednarodno priznan govornik, avtor, zavarovalniški in finančni svetovalec…“ In še preden ga je, v napol polomljeni slovenščini napovedala, predvidevam, da študentka, jasno?!, tista, ki je špricala ure bralnih vaj (edina šibka točka predavanja) je nabito polna dvorana že ploskala in vzklikala; Ouuuuu, ouuuuu, ouuuu… Presenečen?! Niti ne, ker sta govorec in njegov team dobro marketinško podkovana in Mori je še posebej odličen v samopromociji, kakor tudi v podajanju snovi (iskanega futra). Seveda pa je tudi dober in iskren motivator. Lepo ga je videti, lepo ga je slišati, lepo ga je opazovati, lepo ga je čutiti, lepo mu je slediti, lepo se mu je predati, lepo in še enkrat lepo…

Smiljan Mori je dober govorec in pove vse tisto kar že vemo, samo nihče nas na to ne opozori, Mori je dober retorik in zna pokazati vse tisto, kar nam drugi ne pokažejo, Mori je izvrsten za ljudske množice, za preproste ljudi, ki hrepenijo po uspehu, prvi službi, boljšemu finančnemu stanju, po boljšemu odnosu, po osebnem uspehu… Mori je pisan na kožo za vse, ki si želijo več, boljše, drugače… Pravzaprav ne morem mimo tega, da me je Morijev nastop spomnil na legendarnega Ivana Krambergerja, hm, ja, čisto zares! S to razliko, da je Mori bolj poslovno urejen, tudi bolj biznismena, zna motivirati in nagovarjati znotraj dogodkov, zna se prilagoditi ciljnemu občinstvu; torej, ve komu kaj in koliko in seveda, zelo dobro ve, koliko zaračunati. Ampak, ko takole pogledam nazaj, je bil Ivan pravzaprav izreden motivator ljudskih množic. Kar ne morem mimo tega, ko sem se ustavil pri prešercu in ga poslušal in poslušal, da bi pravzaprav razumel odkod mu ta energija in razdajanje… Naj živi Krambereger, naj živi Mori in še več takšnih, a ne?

Sicer je danes tako, da je motivacija izredno pomembna na vseh področjih življenja; osebnem, poslovnem, družinskem, recimo je ključna pri športu, umetnosti, preživetju… Brez motivacije se težko prebijaš iz dneva v dan, še težje preideš skozi krizne situacije in še težje uresničiš cilje. Sam se profesionalno ukvarjam z motivacijo v poslovnem svetu in lahko zatrdim, da je poleg strokovnosti kadrov slednja odlučujoča za poslovne rezultate. Govorimo namreč o delovni vnemi, zanosu, zagonu in lahko tudi o lojalnosti podjetju.

V bistvu odigra motivacija pomemben del v našem lajfu. Hudo je, kadar si želiš na vsak način dokazati, da boš naredil to in tisto in da si sposoben tega in onega, ustvarjati presežke, recimo, a si brez strasti, zanosa, energije, volje... Kakorkoli že pogledam, motivacija in tudi strah sta ključna za preživetje. Ali kot je dejal italijanski režiser Fellini „Ni konca ne začetka. Je le velika strast do življenja.“ In če je strast, pomeni, da je tudi motivacija in to na visokem nivoju.

nedelja, 18. november 2007

London – hudo dobro obvladovanje množic

Tudi letos sem obiskal London. Spet zaradi biznisa in ponovno me je prevzela misel o majhnosti in nepomembnosti posameznika znotraj velike množice. Spoznal sem, da je obstoj velemesta odvisen od prodajanja (zapeljevanja) na eni strani, potrošnje na drugi in vsakodnevnega dela na vseh nivojih prebivalstva in priseljencev (od revnih do tistih z več pod palcem; eni delajo za preživetje, drugi pa predvsem, da si lahko privoščijo nekaj več: vsi pa so v isti godlji). Tokrat se v Londonu – kolikor sem sploh imel časa – nisem osredotočil na kakšne muzeje, strašno ponudbo umetnosti in podobnih štosov, ki jih tam takointako ne zmanjka in za katere potrebuješ kar precej časa. Pravzaprav sem se posvetil opazovanju vsakodnevnega ritma ulice, potem, prav tako mestnega podzemlja aka ”tube line” in se spraševal, kje je tukaj človek, posameznik?, hm, kakšna je njegova vloga. Pravzaprav brez ljudi (in slednjih je res hudo veliko) v Londonu ne bi nič funkcioniralo in vse je povsem zares ustvarjeno za množico ljudi. Vse skupaj je ena taka luštna vzajemnost: jaz zate, ti zame. Skratka, zakaj London funkcionira? Ker obvladuje množico.

Kakorkoli že, ko sem se znebil tjuba, recimo na Oxford Circusu in sem šel čekirat ulično ponudbo, dejlajf in vse tisto, kar da mestu vsebino sem naletel na številne presežke sodobne ponudbe, dogajanja in vsega ostalega. Jasno, London je za povprečnega mene dokaj draga stvar, ampak se najdejo predvsem takšni luštni ”gedžeti,” dizajnersko dovršeni in sveži izdelki znotraj kulsko opremljenih štacun, polni vsebine in minimalizma. Brez problema lahko uživam v lokalih z gudi idejo, ker se počutim res fajn in kjer najdem podobno družbo. Potem, hm seveda, knjigarne, ki jih ne zmanjka in kjer najdem dodatni futr za možgane (pa še domov si ga odnesem). Letos je še posebej izstopala Stantos Map Shop, kjer dobesedno najdeš svet na dlani. In prav tam sem najdel res dobre bukvice, ki govorijo predvsem o preostalem delu sveta. Potem, jasno!, pač moram omeniti, da se v neposredni bližini že zgoraj omenjene postaje nahaja Apple shop. In ne kar nekakšen shop, ampak čisti virtualni presežek. Vsi jabolčniki na voljo vsem (ej, spet vzajemnost) za kakršnokoli uporabo znotraj trgovine. Potem imaš tam še Ipod bar, The studio in Genious bar, jasno, znotraj štacune, kjer te postrežejo s kavico in obilo uporabniške informacije. Kjer lahko preučiš Iphone, Ipod, vsakega od Macov in to do jedra… Pač, popolno svež marketinški pristop do potencialnih kupcev in vseh privržencev jabčkov.

Pravzaprav je tokrat London poskočil na lestvici mojih naj mest ze eno mesto in prehitel Pariz. Še posebej zato, ker sem se zvečer zabaval v odštekanem Camdenu in spoznaval spet eno od posebnosti tega angleškega velemesta. Jasno, zelo odštekan pa je bil spet head na WTM dogodku, ki so ga že pred leti sproducirali Avstralci:

Where the bloody hell are you?
Saj res, šibam čimprej v Avstralijo, tam je namreč tudi noro fajn.

TOP 11 velemest vrednih obiska po moje

Sydney
Vancouver
San Francisco
Barcelona
New York
Ulaan Baatar
London
Pariz
Sarajevo
Helsinki
Istanbul