Čisto zares o tem, da Irena odhaja ponovno v
Je kar iz hudiča, Irena namreč, saj odhaja na eno najzahtevnejših gora, bo kar držalo, da je to kar K2. Pravzaprav je to hudo visoka in zafrknjena gora. Zato, ker se po njej ne gre kar tako sprehajat, ampak se je potrebno kar krepko pognat v breg. In to ne gre v enem zamahu, ampak tam gori si v precej nečloveških razmerah po več dni, lahko tudi cel teden (nak, ne zamenjam avstralske plaže za takšen ničen konfort na gori). Hm, ob pomanjkanju hrane, tekočine, svinjskemu mrazu, ponavadi tudi polarnem vetru, sneženju, megli, bruhanju, glavobolu, nespanju, klavstrofobiji majhnega šotora, v mrzlih čevljih, usranih gata … in potem se je tam še potrebno premikat ob precejšnji teži nahrbtnika, opreme in to navzgor?! Ma, zares garaška stvar! Vzpon na drugo najvišjo goro ali koto 8611 metrov nad avstralskimi plažami, bo Irena pričela tam nekje v juliju. Jasno, še prej je potrebno pod goro tudi prit, se aklimatizirat na višino in podobne štose, ki ji že sedaj jemljejo energijo in čas.
Hm, razmišljam, kje bom sam užival v tem času; verjetno se bom potepal po Gruziji, pa seveda jahal na severu Mongolije, nekaj malega pohajkoval tudi v Dolomitih, pa kolesaril, predvsem v gorah, plezal, raziskoval kanjone, se šel deep-water-soloing na Kornatih (juheeej!), muvno v nov flet (hej, 130 kvadrtnih metrov pure luksuza), napisal kakšen scenarij, izpeljal z našim izvrstnim moštvom kak dober dogodek, sestavil kul program in še šel diretoreja… skratka, I feel life! Vsake toliko bom nedvomno pomislil, kako gre Ireni na gori, kakšen safer doživlja (čim manj tega, jasno!!!) in držal pesti, da ji zares uspe s čim manj davka in kakšnih nepotrebnih neumnostih.
:) na happy summer time
Ni komentarjev:
Objavite komentar