Programska odvisnost

Ste se kdajkoli vprašali, koliko programov (software) vas obkroža pri vsakodnevnem delu, koliko od njih poznate le bežno in kakšno število programov zares uporabljate? Predvsem za zmožnost komunikacije, izvajanje delovnih procesov, preživetje in tudi za zabavo. Zanimivo ne, kako se je čas obrnil, saj smo za razliko od ne tako nekoč, danes odvisni predvsem in tudi od programske opreme, čarobne bin kode (010010...), ki nam omogoča ukazovanje, kar posledično privede do rezultata.

Samemu sebi - takole za štos - sem si naštel programe, ki jih uporabljam za golo preživetje, kreiranje in moderno komunikacijo. Za zabavo skoraj nič. Že petnajst let uporabljam Mac-e, okolje Macintosh in številne aplikacije, hm, včasih pa naletim tudi na kakšnega PC-ja in tukaj mi ni prav tuje tudi Windows okolje (bljak, bljak, bljak!). Evo, pa se lotim seznama:

Bazični programi
- Word, Excel, Powerpoint, iwork, ical, itunes, iweb,...

Programi za dizajniranje
- Illustrator, Photoshop, Indesign, Quark, Rino, Fontographer, Freehand...

Aplikacije za komunikacijo
- Firefox, Entourage, Crome, Safari, Skype, Blogspot, Wordpress...

Ostalo
- Celtx in ScriptCrawler (za pisanje scenarijev), FinalCut Studio (montaža filmčkov), imovie (simple montaža)...

Na vroči listi
- 3D Max

Programski resnici sem tokrat jasno pogledal v obraz. Smešno in zastrašujoče! Resnica je boleča: uporaba programov v smeri zastavljenih ciljev zahteva globoko odvisnost. Številni softverski programi so naredili svoje. Čisto na začetku osebne kariere sem tipkal besedila na klasični tipkalni stroj in uporabljal skicirko. Bil sem prepirčan, da je to vse kar potrebujem. Kasneje me je zadela programska era, in nisem vedel, da sem šele na začetku. Skratka, sem programski odvisnež, poti nazaj ni! Ali pač?